- a odletěl
- • и улетел* * *и улетел
České-ruský slovník. 2013.
a odletěl
Смотреть что такое "a odletěl" в других словарях:
odletéti — ím dov., odlêtel (ẹ í) 1. leteč se oddaljiti: ptice so odletele z drevesa / letalo je odletelo / publ. delegacija je včeraj odletela se je odpeljala z letalom; drobec kamna mu je odletel v oko padel; žoga je odletela mimo gola zletela / odleteti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nezgóda — e ž (ọ̑) 1. dogodek, pri katerem je človek poškodovan: nezgoda se je pripetila zgodaj zjutraj; povzročiti nezgodo; nezgoda pri delu; vzroki nezgode; pomoč pri nezgodi; odškodnina za nezgodo / obratna, prometna nezgoda ♦ jur. dogodek, pri katerem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odplúti — plôvem in plújem dov., tudi odplovíte (ú ó, ú) s plutjem oddaljiti se: ladja odplove iz pristanišča; odpluti na odprto morje, proti otoku / ekspr. orel je odplul v višine odletel; pren., ekspr. njegove misli so odplule daleč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
perutníca — e ž (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: golob je zamahnil s perutnicami in odletel; ta ptič spi z glavo pod perutnico; perutnice in rep; giblje se, kot bi imela perutnice lahkotno, urno // takemu organu podoben del telesa na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
perutníčica — e ž (í) nav. mn., nav. ekspr. perutnička: vrabček je razprostrl perutničice in odletel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plahútniti — em dov. (ú ȗ) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prhútati — am nedov., tudi prhutála (ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja // prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
repetníčka — e ž (í) nav. mn., star. perutnička: ptič je razprostrl repetničke in odletel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafofotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) večkrat slišno zamahniti s perutmi, zlasti velikimi: sokol je zafofotal in odletel / zastava je zafofotala v vetru zaplapolala, zavihrala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafrfotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je zafrfotal in odletel // frfotaje se premakniti: netopir je zafrfotal mimo 2. zaplapolati, zavihrati: zastave so zafrfotale v vetru … Slovar slovenskega knjižnega jezika
